Pogled na Bangkok iz sobe v 10. nadstropju
Popoldne preživiva v Lumphini parku, ki je bil bolj ali manj prazen. Ko končno najdeva 'food court', kjer sva hotela kaj prigrizniti in popiti, naju šokira delovni čas: 4:30-10:00 zjutraj :) - park je očitno bolj živahen ob jutranjih urah.
Družbo so nama delali 1,5m veliki kuščarji
Po enem mesecu končno spet na tenis placu ... a brez reketa
Iz parka se odpraviva še malo po tržnicah, ki jih je v Bangkoku kar nekaj. Ne najdeva nič kaj pametnega – dejansko vsi prodajajo enake stvari.
Ko se začne temniti se odpeljeva še do Banyan hotela, na vrhu katerega je Vertigo bar s čudovitim pogledom na mesto. Tokrat s sabo vzameva dolge hlače, saj te v kratkih ne spustijo naprej. Ko se z liftom pripeljeva v 59 nadstropje, nama prijazno osebje pove, da najina obutev ni primerna, lahko pa si pri njih sposodiva zaprte čevlje. Obujeva natikače in peš prehodiva še dve nadstropji, ko prideva do bara, ki s svojim pogledom zares vzame sapo. Pod nama leži Bangkok obsijan z neštetimi lučkami do koder seže pogled. Zanimivo je, da je bar popolnoma odprt – nobenega stekla ali ograje. Čeprav bi bilo zabavno, se za večerjo v baru ne odločiva in greva (tako kot večina) samo na pijačo. Cene so gostilni primerne – dve pivi in kola 20€.
V eni izmed bank so še vedno božično razpoloženi
Bangkok by night z Vertigo bara
Zadnja atrakcija, ki si jo ogledava je ena izmed največjih rdečih četrti na svetu – Patpong. Očitno sva bila malo prezgodnja, saj se pravi party še ni začel. Ulice so še prazne, punce sicer pripravljene na delo, pimp-i pa vabijo naprej s svojo »ponudbo« na meni-jih.
Utrujena se pozno vrneva v hotel, kjer spakirava za jutranji odhod domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar