Slap Pha Sua
Zaradi strme ceste sva občasno potovala s hitrostjo 10-20 km/h pri polnem gasu :). Alenka se je pučutila kot mojstra v filmu »dumb and dumber » na poti v Aspen, Igor pa je bil veseli, ker je spet lahko vozil moped. Na poti v kraljevo dopustniško palačo sva bila celo malenkost pretežka, tako da je bilo treba del hriba prepešačiti.
Giant božična zvezda v kraljevi palači
"Hornbill" v kletki kraljeve palače
Jelenček Rudolf
Najina predzadnja postojanka je bila 45 km oddaljena kitajska vasica na meji z Burmo. Sem so po drugi svetovni vojni pred komunisti pobegnili Kitajci s province Yunan. Seveda smo si privoščili yunansko kosilo – Alenka neke vrste špinačo z rižem, Igor pa kurjo juhico z rižem. V juhi ni bilo niti enega normalnega kosa mesa – sami kurji vratovi in tace, kar bi sicer lahko od Kitajcev pričakovala. Je pa kljub temu bilo okusno.
Chinese village
Vasica je znana tudi po čajih, zato jih na hitro nekaj degustirava in kupiva jasminovega za domov. Po 50 km mučenja v hrib pa je žejna postala tudi najina Honda s samo 2,5l tankom. Na poti nazaj namreč ni bilo nobene pumpe, lastnik skuterja pa je rekel, da imajo v vasicah sigurno kaj bencina. In res so ga imeli – in sicer v flašah od Sprita, Fante in Coca Cole :). Na vsakem pa s flomastrom napisano ali je 91 ali 95 oktanski.
Degustacija čajev
Ker je bila ura že dokaj pozna, se odpraviva proti domu in približno na sredini, pri slapu, narediva postanek, ker je bila pot navzdol dokaj mrzla. Ko štartava od tam, se za nama zakadita dva psa. Rešita naju odličen pospešek 100 kubične Honde in šoferjeva prisebnost. :)
Na koncu se ustaviva še pri »ribji jami«, ki je glede na višino vstopnine pošteno razočarala.
Mlin za žito na vodni pogon
Nekaj za naše ribiče
Fish cave
Ob 9h zvečer se z nočnim avtobusom odpraviva iz čudovitega Mae Hong Son-a nazaj v Chiang Mai.
Ni komentarjev:
Objavite komentar